Značaj kraševca

Značaj kraševca
 
Ko govorimo o značaju neke pasme, mislimo predvsem na naravno zasnovo, torej na tiste lastnosti psa, ki so podedovane. Značaj psa pa je pravzaprav simbioza naravne zasnove (genskega vpliva) in pridobljenih navad (vpliva okolja). Glede na poreklo, okolje in uporabo ter vzrejne selekcije imajo določene pasme oziroma pasemske skupine zelo zasidrane podedovane lastnosti.
Tako so, recimo, ovčarske pasme bolj hitre, delovne in učljive kot npr. pastirske pasme. Pripadniki prve skupine psov stalno pazijo, da je vsa čreda skupaj in jo naganjajo v ograde, medtem ko pastirski psi poležavajo, vendar so kljub temu stalno budni.
Njihova naloga je braniti čredo, če bi jo napadli volkovi, potepuški psi, tatovi ipd., zato so ti psi praviloma močnejši in večji in ne preveč živahni, za razliko, recimo, od mejnega ovčarja, ki je pravi deloholik, ali nemškega ovčarja, ki med sprehodom stalno pazi, kje je njegov lastnik ali člani družine. Poleg tega je stalno pripravljen na povelja svojega lastnika in se več ali manj na ta povelja z veseljem tudi odzove.
Ker praviloma molosi in pastirski psi niso tako učljivi, kot so ovčarji, jih imajo ljudje za manj pametne, pa je ravno obratno. Ravno zato,ker so bistri, niso pripravljeni ubogati na vsako povelje, še posebno če se jim zdi neumestno, nepotrebno.
Vedno so bili samostojni in so šli v akcijo le, če je bilo to potrebno, torej če je bila čreda ovac v nevarnosti. Takrat pa so pokazali svojo neomajnost in pogum. Sicer pa so “lenarili”.
Čeprav ima kraševec tudi ime “kraški ovčar”, je tako po poreklu, uporabi, kot tudi po videzu tipičen pastirski pes. Ime “kraški ovčar” je zavajajoče, vendar v času, ko je dobil to svoje ime, niso vsi kinologi prav ločevali med tema pasemskima skupinama, pa tudi lažje je v pogovornem jeziku uporabljati “kraški ovčar” kot pa “kraški pastirski pes” (slednje je preokorno). Da bi se izognili zavajajočemu imenu, sem ga kasneje (prvič ob izidu  knjige o tej pasmi, avtor Miroslav Zidar) preimenoval v “kraševec”.
Kraševec je suveren pes, ki se ne bo pokoril v služabnika. Če poznamo njegovo vedenjsko logiko in ga upoštevamo kot partnerja, potem z njegovo vzgojo in šolanjem ne bo posebnih težav. Skozi spoštovanje in z doslednostjo si moramo utrjevati avtoriteto. Sicer nas bo ignoriral ali pa se nam bo celo uprl.
Tisti lastnik, ki zna razumeti psa in mu pusti, da se oblikuje tudi njegova specifična osebnost, ne bo imel težav, pač pa bo to pasmo vzljubil in cenil. S kraševcem se moramo zavzeto ukvarjati že od samega začetka. Ob vsaki priložnosti ga moramo primerno izzvati, spodbuditi, mu vcepiti živahnost in navezanost na nas. Agresivnosti in čuječnosti mu ne smemo zatreti, pač pa ju moramo previdno gojiti in usmerjati. Obvarujmo ga pred slabimi izkušnjami! Tu igra še posebno pomembno vlogo zgodnja socializacija, privajanje na urbano okolje. Čim več bo živel tesno z nami, tem lažje ga bomo vzgojili in šolali. Šolati  ga pričnemo po enem letu starosti in več, v malo šolo pa ga vključimo čim prej. Prezgodnje šolanje ovira slaba zbranost psa, občutno kasnejše pa slabše dojemanje in prilagajanje psa. 
Tudi pri kraševcu pa lahko opazimo odklone od njegovega tipičnega vedenja. Tako kot imamo izjeme med posameznimi narodi, ki imajo sicer svoje značilnosti. Tako lahko najdemo posameznike, ki so pravi lenuhi, pa čeprav pripadajo narodu, ki velja za marljivega, oziroma prave deloholike tudi med pripadniki naroda, ki jim delo ni ravno v ponos oziroma ki jim ni najpomembnejša vrlina. Zato boste lahko našli (kupili) tudi takšnega kraševca, ki bo živahnejši od svojih vrstnikov in morda tudi bolj vodljiv, večinoma pa ne.
Toda vseeno se je treba ob odločitvi za nakup kraševca zavedati, kaj kupujemo, torej ne odločajmo se zanj zgolj zaradi njegovega nam všečnega videza, ob hkratnem pričakovanju, da bo imel vedenjske značilnosti neke druge pasme, recimo nemškega ovčarja. Takšne napake se pri prvih lastnikih pojavljajo praviloma pri vseh pasmah.
Nekateri menijo, da ima npr. zmagovalni maltežan sam po sebi tako čudovito dlako, pa kasneje spoznajo (ko je že prepozno), da je temu botrovala tudi stalna nega dlake in ogromno porabljenega časa, potrpljenja ter znanja, ne pa samo genetika. In na koncu vidimo številne maltežane in bobtaile, ki so na kratko ostriženi, ker jih lastniki niso bili sposobni (ali jih niso znali) vsakodnevno negovati (razčesavati).
Zato pred nakupom vsakega psa, tudi kraševca, dobro premislite, ali mu boste kos oziroma ali je to res pes vaših sanj. Potem bosta srečna oba, sicer pa vam bo postal sčasoma v nadlego (ne po njegovi krivdi).

Prirejeno po tekstu Miroslava Zidarja, O kraševcu