Kraševci na delu

V DLVKOS smo na podlagi znanj, ki smo jih pridobili skozi pripravo strokovnih osnov pričeli načrtno spremljati uspešnost uvedbe mladičev  kraških ovčarjev v funkcijo pastirskega psa. Kljub temu, da smo mislili, da odraslih kraševcev v tej funkciji tako rekoč ni, smo z velikim veseljem  ugotovili, da se je v tej funkciji dokazal odrasel samec, ki varuje čredo na Grobniku v bližini Reke. Spodaj so predstavljeni rodovniški kraševci, ki so po sedaj znanih podatkih vključeni v čredo kot pastirski psi – varuhi črede.  Za več informacij o tem kako pristopiti k uvedbi kraškega ovčarja v funkcijo pastirskega psa se prosim obrnite na našega koordinatorja za to področje, Roberta Žgavca. Kontakt: robert.zgavec@dlvkos.si

Kraševec Ago (Moro), Grobnik, Reka, Hrvaška  

Šest letni kraški ovčar Ago je izredno uspešen varuh črede. Njegov lastnik ima čredo veliko približno 180 ovc. Agu pri delu pomaga skupina tornjakov in križancev med tornjaki in kraševci. Lastnik je z delovnimi lastnostmi Aga zelo zadovoljen, saj se ne loči od ovc, kljub temu, da ovce niso ograjene. Prav tako ni agresiven do ljudi ali drugih živali, v kolikor pa se preveč približajo ovcam z laježem in odvračanjem prepreči dostop. Ago je  že dvakrat doživel in uspešno preživel spopad z volkom. V fazi odraščanja (3 mesece) se je Ago pogosto vračal k lastniku, vendar je le ta z vztrajnostjo in doslednim vračanjem k ovcam dosegel, da je Ago ostal pri njih. Ago je predstavljen tudi v stenskem koledarju kraševec 2009.   Avtor spodnjih fotografij je Urban Golob.

 ago1  ago2  ago3
 Kam ?  Moro opazuje  Z gospodarjem

Kraševka Eva, Vojsko, Idirja   

Kraševka Eva je 3 letna samica, ki je bila k ovcam uvedena v sklopu projekta priprave strokovnih osnov  leta 2006. Eva »skrbi« za okoli 50 ovc, ki pripadajo naši avtohtoni jezersko solčavski pasmi. Pašniki so zaščiteni tudi z električno ograjo. Eva je od samega začetka, ko je bila v skladu s pridobljeni znanji,  umeščena med ovce, izkazovala izredno dobre zasnove. Z ovcami je navezala zelo dober stik in se od ovc ni ločevala.  Imela je določene probleme v fazi odraščanja, ko se je z ovcami preveč intenzivno lovila in igrala, pri čemer jih je večkrat poškodovala po uhljih in repih. Robert Žgavec ji je, v skladu s priporočili iz strokovne literature, v času največjih težav, okoli vratu privezal palico oz. utež, da bi korigiral njeno razigranost in igrivost.  V zadnjem stadiju Evine brejosti se zgodila tudi poškodba jagenjčka, kateri je le-ta podlegel, vendar pa je bil to izoliran dogodek,ki ga sedaj povezujemo z njeno brejostjo in zamerami do matere poginulega jagnjeta. V letu 2008 se je Eva umirila. Z ovcami se skoraj ne igra več, obenem pa z njimi ohranja stik in se razvija v odličnega varuha črede. Predstavljena je tudi v stenskem koledarju kraševec 2009. Na naslednji povezavi si lahko ogledate oddajo  o Evi in projektu društva iz leta 2007:  Oddaja o živalih in ljudeh

Robert Žgavec, ki je za spremljanje projekta zadolžen tudi s strani društva, o Evi piše tudi dnevnik, ki je objavljen na njegovih spletnih straneh http://guest.icra.si/zgavec/   Avtor spodnjih fotografij je Urban Golob.

 

 eva1  eva2  eva3
 Eva počiva  Tole jagnje rabi zaščito  Se nekaj dogaja ?

Kraševec Ron, Komen 

Ron je potomec kraševke Eve z Vojskega, kar pomeni, da je bila njegova socializacija od samega začetka povezana z ovcami.  Poležen je bil 19. 04.  2008.  V starosti 8 tednov je prispel na Kras, kjer mu delajo družbo ovce in koze. Socializacija s kozami je bila v začetni fazi bolj intenzivna, ker so bolj radovedne in manj plašne kot ovce, ki do tedaj na pasjega čuvaja niso bile navajene. Sčasoma so se tudi ovce opogumile in dovolile mladiču, da se jim približa. Ron je po besedah lastnika pes z ogromno energije in dobrimi čuvajskimi lastnostmi. Trenutno je njegova čreda sredi jagnjitev in pojavljati so se začele tudi prve težave. Ron se namreč zelo rad igra z jagnjeti, pri čemer prihaja do poškodb uhljev. Najprej izkazuje do njih zaželene oblike obnašanja (ovohavanje, lizanje analnega predela in glave), naknadno pa začne grizljati uhlje, jagnje pa pri tem mirno leži in niti ne poskuša pobegniti. To obnašanje skuša lastnik korigirati, ne da bi psa izoliral od črede. Z odraslimi ovcami pa je Ron navezal odličen kontakt, kar daje veliko upanja, da bo po končani dobi odraščanja odličen čuvajski pes.

 ron1  ron2  ron3
 Prvi stiki Rona z ovcami  Dobra opazovalnica Imamo tudi koze

Kraševka Fita, Pece, Ivančna Gorica  

Kraševka Fita je na Dolenjsko prišla junija 2008,  v starosti 8 tednov. Lastniki so ji namenili družbo približno 30 ovc na ograjenem pašniku.  Lastniki so se odločili, da bodo sledili priporočilom DLVKOS. Fita je takoj pokazala izredno dobro zasnovo, saj je z ovcami vzpostavila stik zelo kmalu po prihodu. Na začetku je bilo nekaj težav,  saj je vodnica tropa ni sprejela. Do decembra 2008  se je to spremenilo, saj je prav vodnica tista, ki je njena največja zaveznica. Do decembra 2008 so jo sprejele skoraj vse ovce. Na spodnji povezavi si lahko ogledate filmček posnet novembra 2008, kjer je opaziti dober stik Fite z ovcami.   Avtor nekaterih spodnjih fotografij je Urban Golob.

 fita1 fita2 fita3

Kraševec Daso Kamengorski, Podlesje, Kočevje

Kraševec Daso Kamengorski je k ovcam prav tako prišel leta 2006, s sklopu projekta priprave strokovnih osnov. Daso Kamengorski je imel zaradi posebnih okoliščin kmalu potem ko je prerasel fazo mladiča kar veliko svobode. Tako je razvil nekaj neželenih vedenj (kraja jajc, poškodbe jagnjet), ki pa so se na srečo z bolj doslednim in odločnim korigiranjem nehala. Danes Daso Kamengorski izkazuje dobre lastnosti zaščitništva in odvračanja, prav tako pa so se prenehale poškodbe jagnjeti ali perutnine. Problem, ki se še vedno pojavlja je, da Daso pregleduje širši teren, kjer pa so ga že opazili lovci, tako da sedaj bolj kot ne ostaja na domačem terenu.   Avtor spodnjih fotografij je Urban Golob.

 daso1  daso2
 Ponosni kraševec  Lepi Daso

Kraševki Bera in Baja, Idrija  

Kraševki Bera in Baja sicer nista stalno pri  kozah, vseeno pa sta pri njih velik del svojega življenja in se med njimi dobro počutita. Obe imata zelo izražen zaščitniški nagon. Med psičkama je nekaj razlike, ena je bolj živahna druga pa je bolj umirjena. Zanimivo je tudi da imata precej izraženo potrebo po zganjanju ovc, kar sicer ni ravno pogost slučaj. Tako vedenje smo naprimer opazili tudi pri Fiti iz Pec.

 beraq  bera2  bera3
 Baja  Baja in Bera  Njuna čredica koz